Učbeniki temeljijo na prepričanju, da naj otroci glasbo živijo preden jo razumejo; da je treba dati prednost življenju pred formalno perfekcijo in zato zbujati vitalne slušne in ritmične vrednote ter nato harmonizirati védenje, čutenje in delovanje.
Več o učbenikih Naročilnica
…in ko smo ljubeče in strastno ustvarjalni, smo na dobri poti, saj glasba podpira notranje življenje človeka in s tem bistvene človeške kvalitete: ljubezen, čutnost, inteligenco, kreativnost … Petje in igranje pesmic po posluhu v otroku naravno zbuja glasbene kvalitete; občutek za ritem, tempo, taktovski način, binarno ali ternarno delitev, za intervale, lestvice, akorde, za tonalnost (ali modalnost), za jezik in njegovo poetično vrednost. To je odličen način za razvijanje notranjega poslušanja, ki je osnova avtentične muzikalnosti. Zato menim, da bi morali peti in igrati pesmi po posluhu od prve ''učne'' ure in skozi vse glasbeno šolanje (in še dlje); seveda s stopnjevanjem zahtevnosti (dodajanje vse težjih spremljav, transpozicij, kadenc, variacij …). Vsaj tako pomembna kot igranje po posluhu je improvizacija, ki ob vsem zgoraj naštetem zajema najbolj osebni element notranjega življenja; dušno odprtost in inspiracijo, kar je nenadomestljivo…
"Glasba bogati človeka z močjo zvoka in ritma, z melodijo in harmonijo ter «dviguje» kulturno zavest z lepoto, ki jo izžarevajo umetniška dela (tudi najpreprostejša). Obilje tega bogastva vam želim."
(Ilonka Pucihar, avtorica in soavtorica "Moj prijatelj klavir")
